Lastniki krapinsko-kostelgradske graščine iz 16. stoletja, plemiška družina Keglević, je imela svoje oborožene enote. Poleg boja s Turki so Keglevići s svojim banderijem (vojaška enota, ki jo je na svoje stroške vzdrževal plemič ali kralj in jo v skupno vojsko pripeljal pod svojimi zastavami) sodelovali tudi pri praznovanjih cerkvenih praznikov in običajev na tem območju. Tako so imeli člani banderija tudi dolžnost varovanja Jezusovega groba in streljanja iz orožja v čast Jezusovega vstajenja. Velikonočni praznik, ki nam v jeziku vere pripoveduje o Kristusovem vstajenju in neprekinjenem trajanju življenja, pade v čas oživljanja vse narave. To je čas, ko se navidezno mrtvilo konča in začne novo življenje, Kostelčani pa še danes veselo pozdravljajo znake novega življenja s streljanjem iz pištole. Običaj je star 500 let in ima danes status zaščitene nesnovne dobrine Republike Hrvaške, iz Kostela pa se je razširil po vsej Hrvaški in širše.